Nobeno oblačilo nas ne more stoodstotno zaščititi pred dežjem in mokroto. Zato je pametno pripraviti več kompletov oblačil, v katera se bomo lahko preoblekli. Isto velja za obutev. Na naših ladjah in v večini hotelov je po kolesarskem dnevu mogoče mokra oblačila in obutev posušiti (predlog: s seboj vzemite nekaj kljukic za perilo). Rezervno oblačilo, ki ga vzamemo s seboj na kolo, zavijemo v plastično vrečko, da bo zaščiteno pred mokroto, saj večina potovalnih torb ni neprepustnih. Za zaščito obutve med (mokro) vožnjo, so najboljše posebne kolesarske gamaše za zaščito pred dežjem, ali pa vrečke za zamrzovanje hrane. Pelerine naj bodo dovolj široke, vendar ne toliko, da se nam ne zapletajo med opremo. Boljši modeli imajo znotraj “ročaje”, ki jih pritrdimo na roke medtem, ko držimo krmilo. Najboljša rešitev pa so kolesarske vetrovke in nad hlače.

KONDICIJA IN PRIPRAVE

Za vsako kolesarsko potovanje moramo biti kondicijsko primerno pripravljeni, pa tudi našo zadnjico moramo pravočasno utrditi za vsakodnevne etape. Že spomladi pričnemo s kolesarjenjem, ko počasi in postopoma prevozimo do 30 in več kilometrov dnevno. Tudi pri kolesarjenju lahko nastopi tretjega dne zmogljivostna kriza ali vnetje mišic,zato splošno kondicijo nabiramo skozi vse leto. Telovadimo, tečemo, pozimi smučamo in vozimo sobno kolo, igramo tenis, nogomet, košarko in počnemo vrsto drugih reči, da utrdimo svojo vzdržljivost in ob tem izboljšujemo svoje motorične in fizične sposobnosti. Vsakršno gibanje je koristno in dobrodošlo, če nam le dopušča čas.

PREHRANA.

Pojavu se izognemo tudi s primerno prehrano, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, kot je v nasvetu o prehrani že zapisano. Zelo pomembno je tudi, da z rednim pitjem osvežilne pijače preprečimo dehidracijo telesa in nadomestimo izgubljeno tekočino. Simptom imenovan “bonk” je v naših programih upoštevan s planiranim prostim dnevom, ki je namenjen nabiranju moči ali krajšim izletom brez kolesa in naporov.

KOLO

Najeto kolo bo prilagojeno vaši višini in teži. Z njim bomo opravili poskusno vožnjo. Pred začetkom vožnje kolo naravnamo našim potrebam in velikosti primerno. Preverimo ali je v zračnicah dovolj pritiska, ki mora ustrezati naši teži. Med poskusno vožnjo preizkusimo prestave in se z njimi dobro seznanimo, saj so sistemi prestav zelo različni. Preverimo tudi kako prijemajo zavore, da ne bomo med potjo presenečeni.

Sedež ali sedlo naj bi bilo v vodoravnem položaju. Če je “kljun” preveč spuščen, bomo drseli s sedla, trpele bodo tudi naše roke, ki bodo morale prevzeti večji del teže. Dvignjen “kljun” utegne pritiskati na žile v mednožju in povzročati mravljinčaste noge.

Višina sedeža je pomembna. Obuti sedemo na kolo in pedal nastavimo tako, da bo v podaljšani liniji cevi, ki nosi sedež. V tem položaju postavimo peto na pedal – noga mora biti sproščeno iztegnjena. Če se med vožnjo stransko pomikamo po sedlu, ga nekoliko spustimo. Sedlo naprej ali nazaj? Ko sedimo na sedlu, mora biti koleno navpično nad sredino pedala.

Ročice krmila naj bodo na enaki višini kot je sedež. Pri treking kolesih naj bi krmilo omogočalo pol pokončno držo.

Varovanje kolesa pomeni, da za najeto kolo in opremo prevzamemo vso odgovornost v času poteka ture do dneva, ko kolo vrnemo. Kolesa so zavarovana proti kraji, zavarovanje pa ne velja, če pride do kraje zaradi naše malomarnosti. Ob prijavi moramo namreč predložiti ključek ključavnice, s katero smo kolo zaklenili. Kolo vedno priklenete na trden objekt (svetilka, ograja, prometni znak)in tudi več koles skupaj.

Čelada je edino varno pokrivalo pri kolesarjenju in tudi na naših kolesarskih potovanjih, je čelada. Pri poletni vožnji se izkaže kot odlično varovalo pred sončno pripeko, njeno vrednost pa spoznamo ob možnih nesrečah na kolesu. Ker nas ščiti pred vročino, naj bo čelada svetla in naj ima mrežice na zračnih odprtinah, ki nas ščitijo pred mrčesom. Pod čelado si lahko privežemo tanko bombažno rutico, ki vpija pot, v sili pa jo uporabimo tudi kot povoj ali podobno. Čelado pred vožnjo, obvezno pa pred spustom, dobro pripnemo, kajti ne pripeta ali ohlapno pripeta čelada je tako, kot da je sploh ne bi imeli.

V nobeni od dežel, po katerih potekajo naša potovanja, uporaba čelade ni z zakonom predpisana. Kljub temu priporočamo njeno uporabo in naj postane obvezna tudi za vas.

Oblačila in obutev so različna, kot so različne naše želje, izkušnje, potrebe in navade. Hlače so lahko kolesarski dresi, z všitimi oz. originalnimi sedalnimi antibakterijskimi vložki, ali čisto običajne kratke kolesarske hlače, ki imajo tudi vložek in so nekoliko širše. Vložek blaži pritisk zadnjice na sedež, vpija vlago, preprečuje okužbe ter se hitro suši. Namesto kolesarskih hlač, kolesarimo lahko tudi v kratkohlačni trenerki ali navadnih kratkih hlačah, priporočamo pa vsaj kolesarske spodnje hlače z manjšim vložkom. Kolesarsko oblačilo ne sme biti ne pretesno in ne preohlapno, najboljše je iz posebnega blaga, ki se ne prilepi na kožo, diha in odvaja znoj na površino. V gorskem svetu se vreme nenadoma spremeni in zrak ohladi, zato s seboj imejmo vedno dolge kolesarske hlače ali nogavice, in seveda poleg vetrovke še brezrokavnik ali tanjšo jopico. Rajši imejmo več tanjših oblačil kot eno debelo, ker se tako lažje prilagajamo temperaturnim spremembam in potrebam lastnega telesa. Pred daljšimi spusti zamenjamo prepoteno majico ali dres in oblečemo vetrovko. Obvezno to storimo, če je hladno, če se poleti spuščamo skozi mrzlo sotesko ali gozd. Za hrambo umazanega perila je boljša papirna vrečka kot klasična PVC.

Za kolesarska potovanja uporabljamo različno športno obutev, od posebnih ne pretrdih kolesarskih čevljev, do malo trših športnih copat. Prav je, da so čevlji narejeni iz naravnih materialov in so zračni. Običajni športni čevlji so večnamenski in primerni tudi za hojo.

Varna vožnja v skupini

Vozimo premišljeno, v mejah svojih optimalnih zmogljivosti, vedno v svojem tempu. Če s skupino ali sopotniki ne vozimo v enakem tempu, se v naprej dogovorimo o čakališčih, ki naj bodo tudi krajevno in topografsko markantna ter časovno določena. Moči razporedimo čimbolj racionalno. Preveč počitkov utruja, tako psihološko kot tudi fizično. Ob naporni vožnji v hrib, se ne zaganjajmo preveč in nepremišljeno. Za kolesarskega amaterja ni nobena sramota, če na preveč strmem delu poti sestopi s kolesa in del poti prepešači.

Kolesarski vodniki so izkušeni in imajo običajno dobre in natančne zemljevide ter opise poti. Kljub temu moramo biti pozorni na vertikalne smerokaze ali informativne table, ki jih je na vseh urejenih kolesarskih poteh praviloma dovolj. Marsikdaj pa so oznake tudi ali samo talne, horizontalne, predvsem v obliki puščic, ki nas usmerjajo takrat, ko pot nenadoma ali nepregledno zavije, ali ko ni bilo mogoče namestiti smerokaza.

Pri vožnji v skupini posebej pazimo na potrebno varnostno razdaljo med kolesarji. Ta naj bo najmanj dolžina, enaka premeru prednjega kolesa. Nikoli ne vozimo tako, da bi se zadnje kolo našega sprednjega soseda in naše prednje kolo prekrivali. Le tako bomo ohranili zadosten pregled na dogajanje na cesti pred nami. V nekaterih deželah (Nizozemska) so tudi sredi kolesarskih stez postavljeni količki !!!, ki onemogočajo dostop drugim vozilom.

Če se želimo ustaviti tega ne napravimo z brezglavim zaviranjem, temveč dvignimo roko, glasno opozorimo sosede in ustavljamo počasi ter ob robu vozišča. Spremembo smeri nakažemo z roko. Vedno in povsod moramo upoštevati predpise o varnosti v cestnem prometu in se po njih ravnati, tudi pri semaforjih. Pri vožnji na prometni cesti ne smemo voziti vštric. Upoštevajmo daljšo zavorno pot kolesa na makadamu in ob dežju.

Triki in nasveti

• V torbi imejmo manjšo in tanko podlogo (tudi stara podloga za računalniško miško je dobra), na katero se bomo ob počitku usedli s svojo pregreto zadnjico.
• Med potjo večkrat preverjajmo pritisk v zračnicah, kajti zračnica z nezadostnim pritiskom se zelo hitreje predre.
• Ko krpamo zračnico počakajmo približno 7 minut preden pritrdimo krpico, da se lepilo dovolj utrdi.
• Pred in na vzponih se ne pogovarjajmo, dihajmo enakomerno in se psihično razbremenimo strahu, da ne bomo zmogli vzpona.
• Prestavljati ne smemo ne preveč in ne premalo, ampak ravno prav, da ohranjamo enako število vrtljajev, kar nam zagotavlja optimalno vožnjo.
• V svoji torbici pod sedežem imejmo majhen komplet prve pomoči, osnovno orodje, rezervno zračnico in tanke gumijaste rokavice.
• V kolesarski skupini je običajno vedno kdo, ki nam ob težavah lahko in rad pomaga.
• Na začetku potovanja si izmenjajmo številke prenosnih telefonov sopotnikov in predvsem vodnika. Pri tem ne pozabimo v spomin prenosnega telefona vpisati izhodno številko države in vhodno številko naše države ter klicno številko omrežja brez ničle pred številko.
• S seboj imejmo nekaj PVC vrečk. Ob večjem nalivu bomo vanje varno spravili kamero, fotoaparat, denarnico, dokumente in podobno. V stiski ob slabem vremenu spoznamo kako nas bodo te vrečke rešile marsikatere nevšečnosti. Fotoaparat ali kamero vedno zavijemo tudi v kakšno oblačilo, da ga tako obvarujemo pred poškodbami.
• PVC vrečke različnih barv nam olajšajo vsakodnevno pakiranje prtljage: majice zložimo v vrečko ene barve, perilo v drugo, toaletne potrebščine v tretjo. Po nekaj dnevih se boste na barve navadili in v torbi takoj našli iskano.

VODENJE NA POTOVANJU

Udeležence spremlja izkušen vodnik, ki nam je v pomoč v primeru okvar, sočasno pa nas opozori na zanimivosti na poti. Pri vodniku so na voljo tudi zemljevidi, karte ter obsežnejši komplet za popravila in komplet prve pomoči.

DRUGI KRAJI, DRUGI OBIČAJI

V druge dežele potujemo iz različnih nagibov - nekateri da bi se tam spočili, drugi, da bi tam kaj doživeli, tretji, da bi spoznali kaj novega. Tam se srečujemo z drugačnimi okolji in drugimi ljudmi, ki imajo svoje navade, predstave in način življenja, popolnoma drugačen od našega. Zato ne pričakujmo od gostiteljev, da bodo nam na ljubo spremenili svoje navade, okolje in se prilagodili le nam v času našega obiska. Velika verjetnost je, da žgancev in praženega krompirja Francozi, Nizozemci in Irci ne poznajo,

NI PRAVILA BREZ IZJEME

Program izleta bomo poskušali optimalno, a kljub najboljši volji organizatorja se lahko zgodi, da se program spremeni zaradi višje sile (vremena ali promet) oz. drugih nepredvidenih okoliščin. V takšem primeru bomo potovanje prilagodili trenutnim razmeram in pogojem.

VSTOPNINE Na kolesarskih poteh je precej turističnih zanimivosti, ki si jih bomo ogledali. Znesek vstopnin na poteh je približno 25 – 50,00 EUR po osebi.